Nagrada zlati znak ZRC SAZU
Dr. Sneža Tecco Hvala se na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU posveča raziskavam kulturnih pojavov in procesov v starejši železni dobi na ozemlju Slovenije in v širšem prostoru vzhodnih Alp, zahodnega Balkana in Caput Adriae. Zanimajo jo nadregionalne povezave, družbena struktura, poselitev in prostorska informatika.
Je avtorica ali soavtorica petih znanstvenih monografij, ki so posvečene najdbam v naselbini Oloris pri Dolnjem Lakošu, jugovzhodni Sloveniji v starejši železni dobi, železnodobnim gomilam z Magdalenske gore pri Šmarju na Dolenjskem in Molniku pri Ljubljani v starejši železni dobi. Njeno zadnje veliko delo je analiza železnodobne naselbine na Mostu na Soči, središča posoške železnodobne skupnosti.
Kot glavna urednica osrednje slovenske arheološke znanstvene revije Arheološki vestnik se posveča mentorskemu delu z mladimi, poskrbela je za dostopnost revije na spletu in tako za široko dostopnost dosežkov slovenske arheologije.
Z novimi in inovativnimi pristopi je na podlagi natančnih raziskovalnih postopkov in trdnih argumentov v marsičem poglobila vedenje o preteklosti slovenskega prostora.
|
Nagrada srebrni znak ZRC SAZU
Dr. Monika Deželak Trojar se je kot mlada raziskovalka na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU usmerila v doslej malo raziskano slovstveno in kulturno zgodovino 17. stoletja na Slovenskem. Njen doktorat je prva temeljna raziskava o Janezu Ludviku Schönlebnu, prvem kranjskem polihistorju, retorju, teologu, historiografu, genealogu, dramatiku in Valvasorjevem mentorju. Izšel je tudi v knjižni obliki.
Posebej izstopajoča kvaliteta njenega pisanja je, da vsako svojo trditev ali presojo podpre z navedbo primarnega vira iz številnih arhivskih ustanov. Obvladovanje in kritično povezovanje teh podatkov daje avtoričinim izpeljavam suverenost, njenemu prikazu Schönlebnovega delovanja pa plastičnost in prepričljivost.
Svojo prvovrstno raziskavo je Monika Deželak Trojar sklenila in nadgradila z znanstvenim simpozijem ob 400-letnici Schönlebnovega rojstva, na katerem je domala vsak referat izraščal iz njene monografije in njene ugotovitve razvijal v nove raziskovalne smeri.
|
Priznanje zaslužna raziskovalka ZRC SAZU
Znanstvena svetnica izr. prof. dr. Majda Merše se ukvarja z zgodovino slovenskega knjižnega jezika, zlasti s sistemom slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Sodelovala je pri pripravljalnih delih za Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, katerega prvi zvezek bo izšel letos. Prejela je nagrado Škrabčeve ustanove za posebne dosežke na področju slovenističnega jezikoslovja in Slavističnega društva Slovenije za posebne dosežke na strokovnem področju.
Je sourednica slovenskih zvezkov mednarodne zbirke Biblia Slavica ter avtorica treh samostojnih monografij, posvečenih posebnostim slovenščine 16. stoletja.
S svojim raziskovalnim delom, ki ga odlikujeta temeljitost in osredotočenost na neposredno delo z gradivom, je vtisnila neizbrisen pečat predvsem področju raziskovanja zgodovine slovenskega jezika.
|
Priznanje zaslužna raziskovalka ZRC SAZU
Prof. dr. Darja Mihelič se je na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU zaposlila kot stažistka oziroma raziskovalka ter končala kot predstojnica.
Zgodovinopisni opus Darje Mihelič je zaradi obsežnosti in večplastnosti izjemen in težko primerljiv znotraj same zgodovinske vede. Rdeča nit njenega raziskovanja so piranske notarske knjige. Do leta 2018 je v sedmih knjigah objavila celoten korpus ohranjenih piranskih notarskih zapiskov. Je strokovnjakinja za srednji vek, suverena pa je tudi na področju gospodarske in družbene zgodovine 18. ali 19. stoletja.
Aktivno je sodelovala pri nastajanju prve in druge knjige Gospodarske in družbene zgodovine Slovencev ter pri Enciklopediji Slovenije. Z veliko vnemo se posveča popularizaciji zgodovine v javnosti in šoli. Sodelovala je pri nastanku igranih dokumentarnih filmov Utrip srednjeveške Škofje Loke in Piranska srednjeveška zgodba. Velja za eno najbolj plodnih in v raziskavah izvirnih slovenskih zgodovinark.
|
Nagrada modri znak ZRC SAZU
Preden so Alenko Koren povabili v tajništvo ZRC SAZU, je delala kot strokovna sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša. Njeno delo je bilo razpeto med več projektov, zaradi česar se je potem odlično znašla v pisarni uprave, kamor se steče največ informacij celotnega ZRC SAZU. Kmalu je namreč ugotovila, da je v tej vlogi potrebno ukrepati hitro, obenem pa sodelavkam in sodelavcem dajati občutek, da so dobrodošli.
V času dela na inštitutu se je med prvimi spopadla z računalniškimi podatkovnimi zbirkami in njihovo obdelavo. To znanje je prenesla na delovno mesto v upravi ZRC SAZU, kjer je poleg administrativnih nalog sodelovala pri zbiranju in obdelavi podatkov za različne projekte.
Poleg tega je Alenka Koren četrt stoletja skrbela tudi za protokol in izvedbo številnih dogodkov, od vsega začetka tudi za prireditev Generacije znanosti. Praviloma je bila prav ona prva sogovornica mnogih domačih in tujih raziskovalk in raziskovalcev, ki so za krajši ali daljši čas gostovali na ZRC SAZU. Najpogosteje jim je prav ona pomagala reševati osnovne logistične in administrativne težave, in jim s tem dajala občutek, da so v naši hiši dobrodošli.
|