Nagrada zlati znak ZRC

Tanja Pipan, doktorica bioloških znanosti in znanstvena svetnica na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU, ter izredna profesorica na Univerzi v Novi Gorici, velja za mednarodno priznano znanstvenico na področju raziskovanja ekologije in evolucije plitvih podzemeljskih habitatov. Na področju raziskav biologije epikraške favne in epikraškega habitata je že v okviru doktorske disertacije z inovativnim in sodobnim pristopom dosegla vrhunske rezultate.

Že več kot desetletje uspešno sodeluje s svetovno priznanim profesorjem biologije in evolucije podzemeljskih organizmov in podzemeljskih habitatov Davidom Culverjem z ameriške univerze v Washingtonu, s katerim sta pri založbi Oxford University Press izdala monografiji The Biology of Caves and Other Subterranean Habitats in Shallow Subterranean Habitats: Ecology, Evolution, and Conservation, kjer celovito in celostno opisujeta različne vodne in kopenske plitve podzemeljske habitate in na novo začrtata pot dotedanjim raziskavam v speleobiološki znanosti.

Poleg raziskav na domačem slovenskem krasu, raziskuje tropski brazilski kras in favno v plitvih jamah, nastalih v železovi rudi, kot tudi slabo raziskani sibirski kras ter življenje v krasu v drugih predelih sveta. Je mentorica diplomskim in podiplomskim študentom in gostujoča predavateljica na treh slovenskih univerzah.

Za svoje znanstveno raziskovalno delo je prejela več štipendij in nagrad. Od leta 2011 je področna urednica mednarodne znanstvene revije International Journal of Speleology. Sodeluje pri organizaciji mednarodnih srečanj, tako pri vsakoletni mednarodni Krasoslovni šoli, ki jo organizira Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, sodelovala je pri organizaciji mednarodne konference o biologiji podzemlja, o dolgoročnih ekoloških raziskavah na krasu, evoluciji krasa in drugih.

Nagrada srebrni znak ZRC

Dr. Mateja Ferk je kmalu po diplomi na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani postala mlada raziskovalka na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU, kjer po uspešnem zagovoru doktorata nadaljuje z raziskavami na področju geomorfologije.

Ukvarja se s kraškim in ledeniškim površjem ter naravnimi nesrečami in vrednotenjem geomorfološke dediščine. Trenutno bolj poglobljeno raziskuje paleookoljske razmere v Sloveniji, ki jih je po tisočletjih še vedno mogoče razbrati iz zaporedja različnih usedlin. Rezultati njenega znanstvenega dela imajo tudi uporabno vrednost. Med drugim je ugotovila, da so bile poplave na kraških poljih nekdaj nekajkrat višje, česar se pri sodobnih posegih na teh območjih premalo zavedamo.

Za diplomsko nalogo je prejela študentsko Prešernovo nagrado Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani za posebne dosežke v jamarstvu pa bronasti znak Jamarske zveze Slovenije.

Leta 2012 je prejela štipendijo Bojana Erhartiča za raziskovalno delo v Avstraliji. Od takrat v sodelovanju z avstralskimi raziskovalci preučuje paleookoljske razmere kraške planote Nullarbor, med drugim usahle izvire v zatrepnih dolinah ob morju, na podlagi katerih sta s kolegom bistveno dopolnila razlago geomorfološkega razvoja te odmaknjene puščavske pokrajine v južni Avstraliji in tako pomembno prispevala k razumevanju globalnih paleookoljskih razmer.

Odličnost njenega raziskovanja potrjuje objava rezultatov v Earth Science Reviews, ki spada med najuglednejše znanstvene revije s tega področja.

Naziv zaslužni raziskovalec ZRC SAZU

Prof. dr. Stane Granda je v obdobju 35-letnega dela na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU, točneje na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa, zapustil pomemben pečat pri vzpostavljanju sodobne podobe zavoda in inštituta.

Kot raziskovalec se je posvetil proučevanju slovenske zgodovine od druge polovice 18. stoletja dalje, v okviru tega predvsem socialni in gospodarski zgodovini, slovenskemu nacionalnemu gibanju s poudarkom na revolucionarnemu letu 1848. Med njegova posebna historiografska odkritja štejemo odkritje podpisanih peticijskih pol za nacionalni program Združena Slovenija. Pri raziskovanju tega prelomnega obdobja je Granda še posebej izpostavil pomen prepletenosti lokalne ali regionalne zgodovine, kar se odraža tudi v njegovi doktorski disertaciji z naslovom Dolenjska v revolucionarnem letu 1848/49, ki je postala referenčno delo za raziskovalce tega področja zgodovine jugovzhodnega dela Slovenije. Podobno velja za njegovo knjigo Prva odločitev Slovencev za Slovenijo in za vrsto drugih člankov ter poglavij v znanstvenih in strokovnih monografijah. Slednjih je več kot 160, pomembna pa so tudi njegova strokovna dela, v katerih se pogosto loteva zgodovine rodnega Novega mesta. Ne glede na to je precej svojega časa posvetil tudi drugim regijam, pri čemer ga je še posebej zanimala vez med podeželjem vsakokratnimi  lokalnimi središči. Sicer pa je vsako priložnost izkoristil za preučevanje slovenske agrarne zgodovine, s katero se je ukvarjal od samega začetka svojega raziskovalnega dela. V okviru njegovih raziskovalnih uspehov kaže še posebej izpostaviti tudi lokalizacijo srednjeveškega trga Kronovo.

Zaslužen je za vzpostavitev izpostave inštituta v Novi Gorici, ki je pod vodstvom dr. Branka Marušiča kasneje prerasla v Raziskovalno postajo ZRC SAZU.  Prav on je k sodelovanju povabil večino raziskovalk in raziskovalcev, ki tvorijo današnje jedro raziskovalne skupine in prav on je utrdil vsebinsko usmerjenost inštituta, ki v veliki meri velja še danes.

Tudi zato ne preseneča, da prof. dr. Staneta Grando najdemo med soustvarjalci študijskega programa Kulturna zgodovina na Univerzi v Novi Gorici, kjer je bil pred desetletjem habilitiran v naziv rednega profesorja.

Skupaj z dr. Majdo Stanovnik je kot pomočnik prvega direktorja ZRC SAZU, dr. Mitje Zupančiča, pomagal pri preoblikovanju ZRC SAZU v eno najvidnejših slovenskih raziskovalnih ustanov.