Nagrada zlati znak ZRC
Med številnimi raziskovalnimi področji znanstvenega delovanja dr. Draga Kladnika, doktorja geografije, ki je zaposlen kot znanstveni svetnik na Geografskem inštitutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, je treba izpostaviti dve, ki sta najbolj zaznamovali njegovo profesionalno in življenjsko pot: to so raziskave terasiranih pokrajin in problematike zemljepisnih imen.
Kljub pomembni vlogi kmetijskih teras za slovensko gospodarstvo in njihove nesporne pokrajinotvorne funkcije tovrstne terase v slovenski geografiji niso bile nikoli ustrezno raziskane. Dr. Drago Kladnik je na tem področju izvedel kompleksno geografsko analizo terasiranih pokrajin, ki je temeljila na izdelavi celovite in sistematične tipologije slovenskih terasiranih pokrajin, statistični analizi soodvisnosti sistema kulturnih teras in drugih pokrajinskih sistemov ter opredelitvi njihovega pomena za sodobno družbo. Kladnikovo delo je doživelo pozitiven odmev zlasti pri varstvenikih naravne in kulturne dediščine, saj je opozoril na ogroženost teras in različne negativne človeške prakse, ki ogrožajo njihovo občutljivo naravno ravnovesje.
Drugo raziskovalno področje dr. Draga Kladnika so zemljepisna imena, ki kot deficitarno in vedno znova aktualno področje tudi v javnem življenju v geografiji še ni bilo ustrezno raziskano. V aplikativnem raziskovalnem projektu Slovenski eksonimi: metodologija, standardizacija, GIS je tako z izjemnim analitičnim pristopom obdelal podomačena tuja zemljepisna imena v vseh pomembnejših slovenskih atlasih sveta ter zemljepisnih učbenikih na različnih ravneh, leksikonih, priročnikih, potopisni in strokovni literaturi, turističnih vodnikih in časopisju. Rezultat tega dela in njegovega sodelovanja v Komisiji za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije je podatkovna zbirka zemljepisnih imen, ki obsega nad 5000 imen in priča o bogati imenski jezikovni dediščini slovenščine. Kot strokovnjak za zemljepisna imena je Kladnik strokovni sodelavec Pravopisne komisije pri SAZU in skupine za pripravo Zakona o zemljepisnih imenih.
Dr. Drago Kladnik velja med svojimi kolegi za objektivnega raziskovalca z izrazito analitičnim in prodornim pristopom, za skrbnega urednika in mentorja, ki vestno objavlja svoja spoznanja in jih predstavlja tako strokovni kot laični javnosti.
|
Nagrada srebrni znak ZRC
Doktorska disertacija dr. Marijance Ajše Vižintin z naslovom Vključevanje otrok priseljencev prve generacije in medkulturni dialog v slovenski osnovni šoli predstavlja v metodološkem in vsebinskem pogledu vrhunski prispevek k znanosti. Meddisciplinarno znanstveno delo s področja humanističnih in družboslovnih ved povezuje teoretična in praktična spoznanja sociologije, pedagogike, slovenščine kot drugega jezika, didaktike književnosti in vede o usposabljanju pedagoških delavcev.
Znanstveno delo s teoretičnega in empiričnega vidika preučuje področje medkulturnega dialoga na področju vzgoje in izobraževanja ter predstavlja v doktorski disertaciji razvit model za uspešnejše vključevanje otrok priseljencev in razvoj medkulturnega dialoga na šoli. Poleg modela vsebuje pregled izbranih evropskih in slovenskih praks na enem mestu ter analizo dokumentov, ki obravnavajo vplive na proces vključevanja otrok priseljencev. V empiričnem delu prinaša pomembno kvalitativno analizo stanja na področju vključevanja otrok priseljencev na treh slovenskih osnovnih šolah.
Model medkulturne vzgoje in izobraževanja je namenjen učiteljem in šolam, ki se prvič soočajo z vključevanjem otrok priseljencev in potrebujejo smernice, kako organizirati vključevanje, da bo lažje in uspešnejše tako za učitelje kot za otroke priseljence. Sočasno je model namenjen učiteljem in šolam, ki so že razvili določene oblike podpore za uspešnejše vključevanje otrok priseljencev, pa se želijo izobraževati in nadgrajevati svoje dosedanje izkušnje. Model se lahko uporabi tudi kot podlaga za analizo dosedanjega dela na področju vključevanja otrok priseljencev in razvoja medkulturnega dialoga na posamezni šoli, kot je bilo storjeno pri kvalitativni raziskavi za potrebe doktorske disertacije na treh šolah.
|
Nagrada častni član ZRC SAZU
Prof. dr. Karl Kaser, doktor zgodovinskih znanosti, je od leta 1996 redni profesor za zgodovino jugovzhodne Evrope na Univerzi Karla Franca v Gradcu in predstojnik Oddelka za zgodovino jugovzhodne Evrope. Kljub odličnim dosežkom v obdobju dodiplomskega in podiplomskega študija in s tem povezanimi vabili na druge univerze je ostal zvest Univerzi v Gradcu, kjer je bil tudi prvič habilitiran s tezo »Svobodni kmet in vojak: Militarizacija zemljedelske družbe na hrvaško-slavonski meji v letih 1535–1881«.
V raziskovalnem okolju se je uveljavil kot zgodovinar, raziskovalec jugovzhodne Evrope, ki v svojih raziskavah uporablja metode zgodovinske antropologije. V številnih raziskovalnih projektih se je osredinjal na zgodovino družine, sorodstva, odnosov med spoloma in vizualne kulture. Svojih spoznanj ni predstavljal le v srednje- in južnoevropskem prostoru, temveč je sodeloval tudi z raziskovalci v drugih delih Evrope, Združenih državah Amerike, v Izraelu in na Japonskem. Njegov bogat raziskovalni opus obsega 24 znanstvenih monografij, slovenski raziskovalci pa ga poznajo predvsem kot potrpežljivega člana vrste uredniških odborov in sourednika oz. gostujočega urednika vidnih znanstvenih revij.
Dr. Kaser ne slovi le po izjemnem številu znanstvenih objav, temveč tudi po svojem pedagoškem in mentorskem delu. V Gradcu mu je uspelo ustvariti dinamično in kakovostno raziskovalno okolje, v katerem se je oblikovala t. i. graška šola zgodovinske antropologije, Gradec pa je postal eno od najpomembnejših vozlišč znanja za zgodovinarje in antropologe, ki se ukvarjajo z jugovzhodno Evropo. Kot CEEPUS-ov regionalni koordinator programa »Meje in linije ločevanja v kulturni antropologiji in univerzitetnem izobraževanju« in kot direktor Centra za študije balkanskih družb in kultur je prof. dr. Kaser navezal tesne stike s slovenskimi raziskovalkami in raziskovalci. Vabljena predavanja, skupne znanstvene objave in raziskovalna srečanja v Gradcu in Ljubljani so dokaz, da ga z Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU ne vežeta le večleten odgovoren in angažiran odnos, temveč tudi načrtovanje in naklonjenost skupnim raziskovalnim ciljem.
|
Naziv zaslužna raziskovalka ZRC SAZU
Prof. ddr. Marija Stanonik je vrhunska znanstvenica in mednarodno uveljavljena raziskovalka, ki z interdisciplinarnim pristopom združuje humanistične stroke, kot so slovstvena folkloristika, literarne vede, jezikoslovje, etnologija, pa tudi sociologija, psihologija in zgodovinopisje. Teoretičnim podlagam folkloristike, posebej slovstvene, njeni znanstveni identiteti in avtonomiji, utemeljeni na lastni raziskovalni praksi in na domačem strokovnem izročilu, je namenila številne razprave: njena bibliografija obsega skoraj 1000 enot. Med drugim je zasnovala in ureja zbirko folklornih pripovedi Glasovi, v kateri je od leta 1988 izšlo 44 knjig s preko 16.000 enotami folklornih pripovedi. Zbirka je zavidanja vredna baza pripovednega gradiva, s katero se lahko pohvali le redko kateri narod.
Desetletja predanega raziskovalnega, pedagoškega in mentorskega dela prof. ddr. Marije Stanonik odlikuje nenehno gibanje med terenom in kabinetom. V prvem se kaže njeno sistematično prizadevanje, da bi slovstvena folkloristika dobila ustrezno mesto tako v strokovni kakor širši kulturni zavesti. Njeno terensko delo pa je povezano z drugim pomembnim segmentom njenih raziskav: z nenehnim vračanjem v domači kraj. Posvetila mu je raziskave in objave o čevljarstvu, prometu, nabiralništvu, prehrani, družinskem življenju, jezikovnih in glasbenih pojavih.
Z odmevnimi deli in številnimi javnimi nastopi na domačih in mednarodnih znanstvenih konferencah, drugih dogodkih in prireditvah ter v medijih, je prof. ddr. Marija Stanonik v zadnjih desetletjih pokazala na vlogo in pomen socialnega in duhovnega izročila tako v humanističnem raziskovanju kakor v širši javnosti. Razkrito izročilo spodbuja ustvarjalno dojemanje identitete in oblikovanje samozavesti, nenehno je snov za premislek o življenju med preteklostjo in prihodnostjo. |
Naziv zaslužni raziskovalec ZRC SAZU
Upokojeni znanstveni svetnik dr. Darko Dolinar je bil desetletja eden od nosilnih raziskovalcev in vodstvenih delavcev ZRC SAZU, med drugim dolgoletni član Upravnega odbora ZRC SAZU. Od leta 1983 je bil več mandatov predstojnik Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede. Razsoden, širokih obzorij, toleranten in odprt za pluralnost literarnovednih pristopov je dr. Dolinar na tej funkciji skrbel za dobre medosebne odnose in zagotavljal vsebinski, metodološki in kadrovski razvoj Inštituta. Prizadeval si je za kakovost slovenske literarne vede različnih usmeritev in za njeno mednarodno povezanost, tudi z organizacijo odmevnih mednarodnih konferenc.
Kot nepogrešljivi član uredniškega kolegija zbirke Literarni leksikon od leta 1980 do 2001 je skrbel za sistematičnost te mednarodno primerljive zbirke slovenske literarne vede, v katero je prispeval svoji vrhunski deli o dveh divergentnih metodah, ključnih za razvoj stroke v 19. in 20. stoletju v svetu in pri nas. V svojih spisih opredeljuje smisel, metodološko ozadje in duhovno obzorje slovenskih literarnih strokovnjakov (od Karla Štreklja, Franceta Kidriča, Ivana Prijatelja ali Matija Murka do najmlajših rodov), obenem pa natančno preučuje sociološke, zgodovinske, biografske in institucionalne okoliščine, ki so vplivale nanje in na širši razvoj discipline.
Kot predstojnik inštituta je pomagal utreti pot digitalni humanistiki s podporo elektronskih znanstvenokritičnih izdaj slovenskega slovstva in pod okrilje ZRC SAZU sprejel temeljno kritično edicijo slovenskega slovstva, zbirko Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev.
Ob vsestranski dejavnosti v literarnovedni stroki in organizacijski dejavnosti omenimo dr Darka Dolinarja vsaj še kot vidnega prevajalca, tudi nemške modernistične proze, in teoretskih referenčnih del. |