Nagrada zlati znak ZRC

Dr. Marko Juvan, doktor literarnih znanosti in znanstveni svetnik na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU se je najprej posvečal vprašanjem slovenske književnosti 19. in 20. stoletja, kasneje pa  je svoje raziskovanje razširil na njene primerjalne kontekste: literaturo romantike, postromantike, realizma, modernizma in postmodernizma, ter na literarno teorijo. Vanje sodi tudi tematizacija parodije, intertekstualnosti, literarnega kanona, teorij literarnosti, kulturnega spomin, in avtoreferencialnosti. Izdal je več odmevnih monografij. Doktorsko disertacijo je nadgradil v knjigi Domači Parnas v narekovajih: parodija in slovenska književnost, izdani leta 1997. Leta 2000 je v monografiji Intertekstualnost strnil in dopolnil ugotovitve dotedanjih svojih in tujih raziskav. Monografija Literarna veda v rekonstrukciji  iz leta 2006 izhaja iz krize literarne vede v drugi polovici 20. stoletja: avtor jo razume kot produktivno situacijo, ki omogoča prenovo in nadaljnji razvoj.

Dr. Juvan že vrsto let deluje kot  urednik oz. sourednik domačih in tujih znanstvenih revij in zbornikov. Je član uredništva revij Primerjalna književnost, CLCweb: Comparative Literature and Culture, Context, Literarna misel in Slavica litterario. Je sourednik inštitutske monografske zbirke Studia litteraria  in član uredništva ZRC za mednarodne objave pri založbi Peter Lang. Razprave objavlja v tujih publikacijah, predvsem v angleščini in nemščini, prevedene pa so bile tudi v madžarščino, hrvaščino, ruščino, poljščino, češčino in makedonščino.

Vrhunec njegovega prodora v mednarodni znanstveni prostor sta doživeli dopolnjeni in prevedeni slovenski monografiji History and Poetics of Intertextuality  in Nauka o književnosti u rekonstrukciji ter njena predelana in dopolnjena angleška verzija Literary Studies in Reconstruction: An Introduction to Literature.

Njegovi raziskovalni dosežki prinašajo nove poglede na literarno teorijo in metodologijo, na nacionalno in primerjalno literarno zgodovino, poudariti pa  je treba tudi njegov tehtni premislek aktualnih smeri v literaturi in humanistiki nasploh. Kot eden najprodornejših slovenskih komparativistov je bil leta 2008 izvoljen za člana Komiteja za literarno teorijo pri Mednarodni zvezi za primerjalno književnost,  leta 2012 pa je  postal član literarnovedno-teatrološke sekcije Evropske akademije (Academia Europaea).

Nagrada srebrni znak ZRC

Dr. Ana Marija Sobočan s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani, je doktorirala z disertacijo Etika v socialnem delu. Delo je pomemben, aktualen  sistematičen, teoretsko evalviran in z empirijo podprt vpogled v prakso etičnega odločanja. Etika, kot znanost o morali, ki raziskuje zasnovo in izvor morale, preučuje pa tudi smisel in cilje moralnih norm ter kriterije moralnega vrednotenja, je v njenem delu prvič obravnavana v kontekstu socialnega dela. Poleg vrednotenja in preučevanja normativnih okvirov in podlag za etično ravnanje znotraj te discipline, se raziskava osredotoča na procese odločanja. Etično odločanje v socialnem delu zaznamuje kompleksnost interakcij in pogajanj med različnimi vrednotami, interesi, odnosi in akterji v specifičnem poklicnem kontekstu in nepreštevne možnosti različnih situacij. Disertacija je temeljno delo s področja etike v socialnem delu, predlagana metodologija pa bi lahko služila tudi kot osnova raziskovalnega pristopa na drugih področjih družboslovja: za raziskave na polju ekonomskih in sorodnih vedami, in na področju medicinskih znanosti. Disertacija je inovativno in pionirsko delo na področju etike in odločanja v socialnem delu v Sloveniji.

Nagrada častni član ZRC SAZU

Arheolog in etnolog dr. Naško Križnar je s svojimi vizualnimi raziskavami presegel meje besed in fotografsko ujetih podob, pri katerih vedno umanjkata živost in neposrednost, in s tem razvil in omogočil pogled na kulturo v njenem najširšem pomenu. Svoje izkušnje z avdiovizualno dokumentacijo in produkcijo je posredoval tudi kolegicam in kolegom na drugih področjih humanistike. Med drugim z oblikovanjem Redakcije za znanstveni film, ki je pri Založbi ZRC začela izdajati Podobe znanosti. V njih so v 90. letih nastali filmi Pokrajine v Sloveniji, Po sledovih pračloveka v idrijskem hribovju, Zgodba o neandertalski piščali, Bogo Grafenauer, Peka božičnega kruha in Lavfarji v Cerknem.

Klasično raziskovalno delo Naška Križnarja temelji na kritičnem študiju zgodovine filma in na teoriji vizualnih raziskav. Objavil je niz besedil o statusu znanstvenega filma in vizualnih raziskav, o njihovih različnih žanrih, ustvarjalcih in vsebinah. Njegovo teoretsko delo dopolnjuje izjemno obsežna filmografija, ki obsega okoli 300 scenarijev, režijskih knjig in montaž. Po zaslugi njegovega poznavanja kulturne dediščine je bil Inštitut za slovensko narodopisje imenovan za Koordinatorja za živo dediščino in je prevzel pripravo Registra nesnovne dediščine.

Za celoten ZRC SAZU je pomembna tudi njegova vsestranska pedagoška in festivalska  dejavnost. Poleg širjenja poznavanja znanstvenega filma v slovenskem okolju je namreč navezal stike s kolegicami in kolegi v različnih  evropskih in svetovnih središčih vizualne produkcije in nekatere od njih vključil v projekte ZRC, v program poletnih šol in v festivale etnografskega in antropološkega filma, ki  jih je poleg njegove matične ustanove omogočal tudi Slovenski etnološki muzej.

Po  zaslugi Naška Križnarja je ZRC SAZU postal sestavni del evropskega in svetovnega akademskega zemljevida, znan tudi v mednarodni skupnosti ustvarjalcev antropološkega in etnološkega filma.