XIX. generacije znanosti – nagrajenci za leto 2012

Minimize

Nagrada zlati znak ZRC

Dr. Janja Žitnik SerafinZlati znak za vrhunske raziskovalne dosežke prejme dr. Janja Žitnik Serafin, sodelavka Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU. 
Kot mednarodno priznana avtorica šestih monografij in množice člankov s področja literarnih ved in migracijskih študij je pomembno prispevala k mednarodnemu ugledu in prepoznavnosti slovenske izseljenske in priseljenske problematike.
Raziskovalno delo dopolnjuje s predavanji na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter Fakulteti za podiplomski študij Univerze v Novi Gorici. Kot potrpežljiva in zavzeta mentorica je sodelovala z vrsto dodiplomskih, magistrskih in doktorskih študentk in študentov iz vse Slovenije.
Njene kolegice in kolegi pa je ne poznajo samo po odličnih raziskovalnih rezultatih in pedagoškem delu, temveč tudi po njenih uredniških uspehih. Proslavila se je tako v vlogi  urednice znastvene revije Dve domovini in inštitutske zbirke Migracije kakor tudi v vlogi  urednice cele vrste znanstvenih monografij.
Tudi zato  se je Janja Žitnik Serafin  v nacionalnem  in mednarodnem akademskem okolju uveljavila kot  izjemna znastvenica, prepričljiva sogovornica kolegicam in kolegom vseh generacij. Kot vodja različnih nacionalnih in medanrodnih projektov, članica različnih nacionalnih in mednarodnih stanovskih združenj pa je pomembno pripomogla tudi k prepoznavnosti Republike Slovenije v evropskem prostoru.


Nagrada srebrni znak ZRC

Dr. Katarina ŠterSrebrni znak za vrhunski doktorat s področja humanističnih ved prejme dr. Katarina Šter, raziskovalka Muzikološkega inštituta ZRC SAZU.
Doktorska disertacija Pozno-srednjeveška monastična recepcija koralnega enoglasja na primeru antifonarjev iz žičke kartuzije je namreč izrazito poglobljeno delo in zato predstavlja pomemben prispevek k raziskovanju glasbene prakse srednjeveških kartuzijanov. Zgledno izpeljana zgodovinska študija šestih žičkih antifonalov od katerih ima vsak nekaj tisoč glasbenih enot, je obdelala na podlagi domišljene metodologije, ki jo je pripeljala do izjemno zanimive mreže medsebojnih navzkrižnih in mestoma celo kontraverznih povezav.
Doktorska razprava dr. Katarine Šter je zgledno in dosledno izpeljana zgodovinska raziskava, ki je privedla do pomembnih novih znanstvenih spoznanj, ki so pritegnili zanimanje slovenske in medanarodne znanstvene/strokovne/raziskovalne javnosti. Še več, zaradi njenega dela se je glasbena zapuščina  samostana Žiče  postala nepogršljivi del  evropske srednjeveške glasbene topografije.
Poleg tega se je Katarina Šter v relativno kratkem času uveljavila tudi kot izjemna pevka in voditeljica dekliške vokalne skupine Lacrimo (do 1. 2009) in vokalne skupine Insula memoriae, ki se posvečata predvsem interpretaciji gregorijanskega korala. Na ta način svoje  znanstvene hipoteze preverja tudi v praksi, ki v obliki odmevnih koncertov privablja vse širši krog strokovne in širše publike. Glede na to ne prispeva samo k ugledu raziskovalne skupine Muzikološkega inštituta, temveč tudi  k ugledu celotnega Znastvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.