Nagrada zlati znak ZRC
 Izr. prof. dr. Krištof Oštir je vrhunski znanstvenik na področju daljinskega zaznavanja in geografskih informacijskih sistemov. Kot fizik je študij daljinskega zaznavanja nadaljeval na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, kjer je tudi doktoriral z disertacijo »Analiza vpliva združevanja interferogramov na kakovost modelov višin in premikov«. Glavno področje njegovega raziskovanja je uporaba daljinskega zaznavanja in geografskih informacijskih sistemov v različnih prostorskih študijah. Poleg običajnih optičnih posnetkov pri raziskavah že vrsto let uporablja tudi radarsko interferometrijo. Ukvarja se s teorijo in aplikacijo interferometrije za potrebe izdelave natančnega modela višin in opazovanja majhnih sprememb zemeljskega površja. Raziskuje tudi na področjih napredne klasifikacije satelitskih posnetkov, samodejne poravnave podob, izdelave ortoposnetkov, percepcije krajine, odkrivanja arheoloških najdišč in paleo rečnih tokov ter laserskega skeniranja. Delo Krištofa Oštirja je izrazito interdisciplinarno, saj kot naravoslovec z doktoratom iz tehničnih znanosti deluje na področju humanistike. Daljinsko zaznavanje in geografske informacijske sisteme učinkovito vključuje tudi v študije preteklih pokrajin. Njegovo delo je izrazito mednarodno, kar še posebej dokazuje leta 2007 ustanovljeni Inštitut ModeLTER (Evropski inštitut za modeliranje pokrajin in prostorov skozi daljše časovno obdobje), ki so ga skupaj ustanovili Centre national de la recherche scientifique (CNRS), Universite Franche-Comte in Znanstvenoraziskovalni center SAZU. S svojimi raziskavami in številnimi objavami je mnogo doprinesel k razvoju fotogrametrije, daljinskega zaznavanja in geografskih informacijskih sistemov doma in v tujini. |
Nagrada srebrni znak ZRC
 Dr. Luka Vidmar je diplomiral iz umetnostne zgodovine in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, magistiral iz umetnosti novega veka in leta 2009 summa cum laude zagovarjal doktorsko disertacijo »Struktura in funkcija pisem iz literarnoprerodne korespondence Žige Zoisa« na Univerzi v Novi Gorici in ZRC SAZU. Je ustanovni član Slovenskega društva za preučevanje 18. stoletja. Glavna področja njegovega raziskovanja so književnost, likovna umetnost in kultura baroka ter razsvetljenstva v slovenskih, avstrijskih in severnoitalijanskih deželah. Od leta 2004 ureja Leksikon cerkva na Slovenskem. Njegovo pozornost je posebno pritegnila Akademija operozov, Semeniška knjižnica in salon razsvetljenskega barona in mecena Žige Zoisa. O tem je objavil več znanstvenih člankov, nekaj kritičnih izdaj in knjigi »Trubar, Hren, Valvasor, Dolničar: O slovstvu na Kranjskem« ter »Zoisova literarna republika – Vloga pisma v narodnih prerodih Slovencev in Slovanov«. Slednja je knjižna objava njegove disertacije, ki prinaša doslej najbolj obsežen teoretski oris pisma kot zvrsti v slovenski strokovni literaturi, odpravlja mnoge stereotipe slovenske literarne, predvsem pa politične zgodovine, korigira nekatera dosedanja majava strokovna mnenja in prinaša dokaze, da se je slovenski nacionalni program začel konstituirati zavestno in pol stoletja prej, kot so menili dosedanji literarni in politični zgodovinarji. Disertacija ni pomembna samo za literarno zgodovino, temveč tudi za politično zgodovino in nekatere novejše raziskovalne vede v humanistiki. |
Nagrada častni član ZRC SAZU
 Dr. Vojislav Likar, doktor filozofije in dolgoletni vodja Založbe ZRC je Založbo v letih svojega vodenja popeljal od začetnega Referata za tisk do ene najuspešnejših znanstvenih založb v Sloveniji. Oblikoval je koncept založbe, ki temelji na monografskih zbirkah in znanstvenih revijah ter pokriva področja humanistike, družboslovja, naravoslovja in tehničnih ved. Močno je dvignil standarde znanstvenega tiska in dosegel, da v okviru Založbe ZRC poleg čistih znanstvenih publikacij izhajajo tudi dela, ki na poljuden in privlačen način predstavljajo najnovejše strokovne rezultate raziskovalcev širšemu krogu bralcev. Pod njegovim skrbnim nadzorom in strokovnim vodstvom so znanstvene monografije, razprave in zborniki dosegali zavidljivo raven. S pomočjo njegovih številnih nasvetov so se oblikovali uredniki, ki že vrsto let pripravljajo različne revije ali knjižne zbirke Založbe ZRC. Dvignil je raven tiska po vsebinski in tehnični plati, saj je skrbel za kakovostno vsebinsko in tiskarsko produkcijo, vpeljal je sistematičen recenzentski postopek in poskrbel za kvalitetno slikovno gradivo, drugo opremo ter oblikovanje. Ne nazadnje je tudi s pridobivanjem sredstev in diplomatskim udejstvovanjem omogočil publiciranje del, ki so nujna za razvoj slovenske znanosti, komercialno pa pogosto nezanimiva za velike založbe. S svojo znanstveno širino je dosegel, da so izdaje Založbe ZRC postale primerljive objavam vrhunskih tujih založb znanstvenega tiska. V času svojega vodenja je dr. Vojislav Likar pomembno prispeval k ugledu in uveljavitvi Založbe ZRC in s tem tudi Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU doma in po svetu. |