Nagrajenci za leto 2010

Minimize

Nagrada zlati znak ZRC

Red. prof. dr. Darja MiheličRed. prof. dr. Darja Mihelič je mednarodno priznana znanstvenica na področju historičnih ved ter prva redna profesorica za zgodovino na Univerzi v Ljubljani. V svojem znanstvenoraziskovalnem delovanju se je posvečala številnim vprašanjem iz slovenske starejše zgodovine, zgodovine srednjeveškega Primorja, gospodarske in socialne zgodovine ter vprašanjem predmodernega zgodovinopisja. 
V številnih delih se je posvečala zgodovini srednjeveškega Pirana in se ob tem, zavedajoč se temeljnega pomena virov in njihovih kritičnih edicij za zgodovinska raziskovanja, lotila dolgotrajnega in pogosto s strani znanstvene politike nerazumljenega dela – kritične objave korpusa najstarejših piranskih notarskih knjig. S pripravami in objavo je začela že ob začetku svojega dela na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa in leta 1984 objavila prvi zvezek z naslovom Najstarejša piranska notarska knjiga (1281–1287/89). Tej so sledile še štiri, od katerih je zadnja, dosedaj peta, izšla v letu 2009. Iz njenega odličnega poznavanja virov je v tem dolgem časovnem obdobju nastala cela vrsta razprav in člankov v katerih se je posvečala številnim socialnim ter družbeno angažiranim vprašanjem prav tako tudi raziskavam s področja gospodarske zgodovine. Obravnavala je vprašanja ribištva in pomorskega prometa in v soavtorstvu z akad. Prof. dr. Ferdom Gestrinom objavila leta 1990 pri Slovenski akademiji znanosti pomembno delo Tržaški pomorski promet 1759/1760. Njena prva pomembna razprava o karantaniji v očeh srednjeveških in novoveških zgodovinarjev sega še v čas njenega študija in k tej tematiki se vrača vedno znova vse do danes, nazadnje z razpravo o retoričnih dodatkih v interpretacijah humanističnega zgodovinopisja na prostoru med Alpami in Jadranom. Zgodovinski opus Darje Mihelič je obsežen, večplasten in pomemben ter viden v slovenskem in evropskem zgodovinopisju. Svoje bogato znanje deli s kolegi doma in v tujini, ter velja za ugledno mednarodno priznano znanstvenico. 

Nagrada srebrni znak ZRC

Dr. Mitja PrelovšekDr. Mitja Prelovšek se je s krasom srečeval že v študentskih letih, bil je aktiven jamar v ljubljanskem jamarskem društvu, svoje raziskave pa je močno poglobil ob pripravi disertacije Današnji speleogenetski procesi, dejavniki in oblike v epifreatični coni na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Širok geografski pristop, zavezanost k podzemnemu terenskemu delu in samoiniciativnost so ga v zadnjih petih letih vodili do interdisciplinarnega raziskovanja spreminjana slovenskih jam. Odsotnost kvantitativnih podatkov o današnjem razvoju jam, ki so bili ponekod v svetu zbrani že po 2. svetovni vojni in nepreverjene trditve so ga spodbudile k izboljšavi obstoječe metodologije ter k pospešenemu terenskemu merjenju hitrosti podzemnih kraških procesov, predvsem raztapljanja in odlaganja sige. S svojimi objektivno zbranimi rezultati je postavil pod vprašanje številne splošno priznane, a nedokazane trditve. Z meritvami je uspel dokazati prenehanje raztapljanja, korozijskega širjenja v Škocjanskih jamah, Postojnski in Planinski jami ter v Križni jami. V slednji je presenetljivo uspel dokazati zvezo med intenziteto zračenja in hitrostjo raztapljanja oz. odlaganja sige, kar je redek in izjemen uspeh v svetovnem merilu, hkrati pa jasno kaže spremembe v jamski morfologiji v odvisnosti do klimatskih sprememb. Izsledke svojih meritev redno predstavlja na mednarodnih srečanjih, hkrati jih objavlja v mednarodno priznanih kakor tudi domačih revijah. Aktivno sodeluje tudi pri načrtovanju življenja na krasu in njegovem varovanju.

Nagrada častni član ZRC SAZU

Akademik prof. dr. Boštjan ŽekšAkademik prof. dr. Boštjan Žekš je vrhunski raziskovalec na področju fizike, redni profesor za biofiziko na Medicinski fakulteti ter na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in znanstveni svetnik v Odseku za teoretično fiziko Inštituta Jožef Štefan. Njegov znanstveni opus je impozanten predvsem na področju teorijske fizike kondenzirane materije in biofizike in obsega nad 15 del. Izsledke svojih raziskovanj je objavljal v mednarodnih strokovnih časopisih, med nijimi več odmevnih del o strukturnih faznih prehodih v kristalih, feroelektričnih in antiferoelektričnih tekočinah kristalov ter o elastičnih lastnostih bioloških membran in o faznih prehodih v njih. Prispeval je k boljšemu razumevanju statičnih in dinamičnih lastnosti feroelektričnih kristalov z vodikovimi vezmi, uvedel teoretski model za popis feroelektričnih in antiferoelektričnih tekočih kristalov in skupaj s sodelavci pojasnil fizikalne vzroke za različne oblike rdečih krvnih celic in fosfolipidnih mehurčkov. S prof. dr. Robertom Blincem je soavtor monografije Soft Models in Ferroelectrics and Antiferroelectrics, ki je izšla leta 1974 pri založbi North Holland v Amsterdamu in bila kasneje dopolnjena in prevedena v ruščino in kitajščino. Z dr. Igorjem Muševičem in dr. Robertom Blincem je leta 2000 pri World Scientific objavil knjigo The Physics of Ferroelectric and Antiferroelectric Liquid Crystals. Leta 1960 je prejel nagrado Borisa Kidriča, leta 1988 skupaj z Adrijanom Levstikom Kidričevo nagrado in leta 1993 skupaj s Sašo Svetino nagrado Slovenije za znanstvenoraziskovalno delo. Leta 1987 je postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in bil med leti 2002 in 2008 tudi njen predsednik. Akad. prof. dr. Boštjan Žekš slovi tudi po izjemnih prispevkih k znanosti na splošno. Zaslužen je za promocijo slovenske znanosti v mednarodnem okolju, za pobude na področju izboljšanja znanstvenoraziskovalnega dela in kvalitete znanstvenih rezultatov. Zavzema se za dvig kakovosti in upoštevanje mednarodne relevantnosti domačih raziskav na vseh področjih, zlasti na področju humanistike.