Nagrada zlati znak ZRC
 Marina Gržinić Mauhler posebno pozornost posveča polpreteklim in sedanjim procesom postmodernistične in postsocialistične umetnosti, kulture in družbe, njene teme pa so postkolonialne kulture, slovenska nacionalna kultura, ljubljanska alternativa osemdesetih let prejšnjega stoletja, tehnološke vojne, svetovi biopolitike, politika reprezentacije in feminizma.
Znanstvenoraziskovalno delo Marine Gržinić Mauhler poteka od leta 1993 na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU. Osredotočeno je na raziskovanje problemov sodobne filozofije in teorije umetnosti in kulture. Ko Marina Gržinić Mauhler analizira medsebojno prepletanje kulture in družbe v okviru sodobne globalne biopolitike, podprte z novomedijsko tehnologijo, jo zanima predvsem, kako se lahko posamezniki v tem okviru subjektivirajo. Njeno raziskovalno delo plodno in inovativno uporablja in nadgrajuje dosežke sodobne filozofske misli (Badiouja, Rancierja, Agambena in drugih). Na njeni podlagi raziskuje možnosti za uveljavljanje politike emancipacije v vse bolj izpraznjenem prostoru umetnosti, kulture in politike v globalnem kapitalizmu.
Ena ključnih tem znanstvenoraziskovalnega dela Marine Gržinić Mauhler je delovanje gibanja NSK, Neue slowenische Kunst. Tudi na podlagi njihovega delovanja je Marine Gržinić Mauhler razvila teorijo, ki razume umetniško delo kot simptom, torej kot dogodek, ki ni nedolžen simbol ali predstava odnosa med umetnikom, svetom in družbo. Vse prej je umetniško delo postopek, ki kaže, kje sistemu umetnosti, kulture in politike spodleti. Opredeliti ga je mogoče kot zlom normalnosti in običajnega samorazumevanja, kot krizo dogovorov, norm in vrednosti dane družbe.
Znanstvenoraziskovalne delo Marine Gržinić Mauhler označuje še neka specifična razsežnost – imenujemo jo lahko razsežnost performativnosti. Njeno teoretsko delo lahko namreč opišemo tudi kot teorijo v akciji. Izhodišče te plodne raziskovalke ni gola estetska ali umetniška kontemplacija umetnosti, kulture in družbe, zaprta v institucionalno avtonomijo filozofskega razmišljanja. Prav narobe, njeno izhodišče je konkretna teoretična praksa, praksa videoumetnice in praksa dejavne kritičarke aktualnega trenutka.
Znanstvenoraziskovalno delo Marine Gržinić Mauhler je naletelo na širok odmev tako v domači kakor tudi v mednarodni znanstveni in kulturni javnosti. O njegovi mednarodni odmevnosti pričajo med drugim tudi številne monografije in sestavki v monografijah, objavljeni v Angliji, Nemčiji, ZDA, Franciji in Švici. Marina Gržinić Mauhler uspešno sodeluje tudi v pedagoškem procesu, v Sloveniji predava med drugim predava v okviru podiplomskega programa Interkulturni študij – primerjalni študij idej in kultur Univerze v Novi Goici in ZRC SAZU, v tujini pa je med drugim tudi redna profesorica na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju.
Znanstvenoraziskovalno delo Marine Gržinić Mauhler odlikujejo vrhunski rezultati, z njim je nedvomno močno prispevala k temu, da se je Znanstvenoraziskovalni center SAZU uveljavil kot močna inštitucija znanstvenega raziskovanja. Zato prihaja nagrada Zlati znak ZRC SAZU gotovo v prave roke. |
Nagrada srebrni znak ZRC
 Dr. Miha Preinfalk je s svojimi raziskavami nase opozoril še živeče potomce plemiške družine Auersperg in ti so mu dovolili izključno pravico do uporabe in objave listin njihovega arhiva na skrivni lokaciji v Avstriji. Dr. Miha Preinfalk je doktorat nato dodelal za objavo in ga objavil v obliki monumentalne monografije Auerspergi. Po sledeh mogočnega tura, ki je leta 2005 izšla v zbirki Zgodovinskega inštituta Milka Kosa Thesaurus memoriae, serija Dissertationes.
Miha Preinfalk, rojen leta 1974, je pod mentorstvom znanstvenega svetnika izr. prof. dr. Dušana Kosa diplomiral in magistriral iz zgodovine na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Med študijem je prejemal Zoisovo štipendijo za nadarjene študente. Za diplomsko nalogo Računska knjiga Hansa Mordaxa je leta 1999 prejel fakultetno Prešernovo nagrado. Kot mladi raziskovalec se je leta 1999 zaposlil na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU.
Tema njegove doktorske disertacije, ki jo je oddal konec leta 2003 in jo uspešno zagovarjal julija 2004, je imela naslov Genealoška in socialna podoba rodbine Auersperg v srednjem in novem veku. To doktorsko delo je nastajalo na podlagi izvirnega arhivskega rokopisnega gradiva. Publikacija je zbudila tolikšno zanimanje, da je bila v letu dni razprodana. Avtor je že ob izidu knjige prejel ponudbo družine Auersperg, da publikacijo pripravi in dodela še za objavo v nemškem jeziku. Knjiga Auersperg. Geschichte einer europäischer Familie, ki jo je s prevodom vred v celoti financirala družina Auersperg, je leta 2006 izšla pri elitni založbi Stocker Verlag v Gradcu. V spremni besedi eminentni avstrijski urednik, akademik dr. Ernst Bruckmüller poudarja, da »gre za knjigo, ki ne sme manjkati ne le v nobeni znanstveni knjižnici, ampak mora biti tudi obvezen sestavni del vsake zasebne knjižnice, ki se ukvarja s temami plemstvo, Auerspergi, Kranjska in Slovenija ali Habsburška monarhija na splošno«.
Po doktoratu je dr. Miha Preinfalk oktobra 2004 na ZRC SAZU pridobil naziv znanstveni sodelavec. Področje raziskav je ciljno razširil na celoto deficitarno raziskane zgodovine plemstva na Slovenskem. Raziskava zgodovine plemstva tematsko zastavlja tako vsestranska vprašanja, da jo je težko povzeti v samo nekaj sklopov. Zadeva preprosto vso širino zgodovine prostora in časa, v katerem je plemiška družina živela in zapustila svoj pečat. Interdisciplinarnost raziskovane tematike je presegla usmeritve Zgodovinskega inštituta Milka Kosa, tako da je bil dr. Miha Preinfalk vključen tudi v projekta Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU Stalnice in prelomi v zgodovini slovenskega prostora (vodja red. prof. ddr. Igor Grdina) ter Življenje in delo pomembnih osebnosti severovzhodne Slovenije (vodja izr.prof.dr. Andrej Vovko).
Dr. Miha Preinfalk je od leta 2003 objavil pet izvirnih znanstvenih člankov, od tega enega v tujini, štiri samostojna znanstvena poglavja v monografijah in en znanstveni prispevek. Kot tako imenovano »sekundarno avtorstvo« naj opozorimo na Preinfalkovo nepogrešljivo sodelovanje pri znanstveni reviji Kronika in njeni knjižni zbirki Knjižnica Kronike, ki ju izdaja Zveza zgodovinskih društev za Slovenijo. Kot odgovorni urednik od leta 2005 skrbi za kakovost prispevkov in ustrezne recenzentske postopke ter usklajuje delo uredniškega odbora. |