Nagrada zlati znak ZRC
 Doc. dr. Alenka Zupančič, ki je odločilno prispevala k temu, da se je slovenska filozofska misel na Slovenskem uveljavila kot močna in kvalitetna humanistična znanstvena disciplina. Dosedanje znanstveno-raziskovalno delo dr. Alenke Zupančič, ki poteka na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU, je mogoče razdeliti na tri tematske sklope.
Prvi sklop pokriva njeno raziskovanje Kantove (predvsem praktične) filozofije, v navezavi na Lacanovo teorijo etike. Njeno raziskovanje lahko razumemo tudi kot odgovor na vprašanje, kako misliti etiko, ki bi bila nekaj drugega kot orodje ideološkega moralizma sodobne politike? Drugi tematski sklop, ki mu je dr. Alenka Zupančič posvetila več let raziskovalnega dela, zadeva Nietzschejevo filozofijo. Tu so v ospredju nietzschejanske teme kot so »smrt boga«, »asketski ideal« in »nihilizem«, ki so obravnavane z vidika naše aktualnosti in sodobnih filozofskih ter psihoanalitičnih konceptov. Tretji tematski sklop raziskovalnega dela dr. Alenka Zupančič pa sodi predvsem v zadnje obodobju in sega na področje filozofske obravnave vprašanja komedije in komičnega.
Znanstvenoraziskovalno delo dr. Alenke Zupančič je v veliki meri zaslužno za to, da se je Filozofski inštitut uveljavil v Sloveniji kot inštitucija samostojnega in ustvarjalnega filozofskega raziskovanja. Alenka Zupančič je tudi odločilno prispevala k temu, da se je slovenska filozofska misel na Slovenskem uveljavila kot močna in kvalitetna humanistična znanstvena disciplina. Še posebaj pa je treba opozoriti na to, da sodi Alenka Zupančič med tiste vrhunske filozofinje in filozofe, ki so uspeli sodobno slovensko filozofsko misel vpisati v evropski in svetovni kulturni zemljevid. O tem priča dejstvo, da so osrednje knjige njenega razsiskovalnega dela Etika realnega (2000), Nietzsche: filozofija dvojega (2001) in Poetika. Druga knjiga (2005) izšle v prevodih pri uglednim mednarodnih založbah v Angliji, ZDA, Nemčiji in Franciji, doživele pa so tudi japonske, korejske in turške prevode. |
Nagrada častni član ZRC SAZU
 Akad. prof. dr. Ivan Gams, je raziskovalec, ki je dosegel vrhunske znanstvenoraziskovalne rezultate in s tem ter svojim drugim delovanjem bistveno prispeval k uveljavitvi ZRC SAZU oziroma njegovih inštitutov doma in po svetu. Akademik Ivan Gams je bil rojen 1923 v Slovenj Gradcu, na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz geografije, doktoriral in 1972 postal redni profesor za fizično geografijo. 1978 je bil izvoljen za dopisnega, 1985 za rednega člana SAZU. Delal je na Geografskem inštitutu SAZU, Inštitutu za raziskovanje krasa SAZU, na Inštitutu za geografijo Univerze, od 1966 dalje pa je poučeval na Oddelku za geografijo FF. Kot raziskovalec se je Ivan Gams ukvarjal s fizično geografijo, največ s krasom. Je najbolj znan ter upoštevan slovenski krasoslovec. Njegove raziskave ga uvrščajo med pionirje v krasoslovju. Objavil je izjemno število znanstvenih in strokovnih člankov, znanstvenih predavanj, gesel v enciklopedijah in leksikonih, kritik, ocen, poročil, predgovorov, polemik, diskusij, poljudnih člankov, poglavij, knjig in učbenikov, tudi v najuglednejših tujih strokovnih revijah ter pri Založbi ZRC. Bil je tudi urednik Acta carsologica in Geografskega zbornika. Udejstvoval se je v domačih in mednarodnih strokovnih združenjih ter srečanjih.
Bil je ocenjevalec, član komisij in mentor številnim geografom in krasoslovcem ter ves čas spremljal raziskovalno delo Geografskega inštituta Antona Melika in Inštituta za raziskovanje krasa, kot član, predstojnik, predsednik znanstvenih svetov in je bil nosilec inštitutskih projektov. |