Nagrada zlati znak ZRC SAZU – dr. Matej Šekli

Po diplomi iz primerjalnega slovanskega jezikoslovja ter slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je leta 2007 tam tudi doktoriral, študijsko pa se je izpopolnjeval v Leipzigu, Bonnu in Vilni. Njegovo raziskovalno in pedagoško delo je razpeto med Dialektološko sekcijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša in Katedro za primerjalno slovansko jezikoslovje Oddelka za slavistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. 

Šeklijevo raziskovalno delo je usmerjeno v primerjalno slovansko jezikoslovje, zgodovinsko slovnico in narečjeslovje (dialektologijo) slovenskega jezika.

V njegovem opusu posebno mesto zavzemajo njegove tri monografije: Zemljepisna in osebna lastna imena v kraju Livek in njegovi okolici (2008), Primerjalno glasoslovje slovanskih jezikov: od praindoevropščine do praslovanščine (2014) in Tipologija lingvogenez slovanskih jezikov (2018). Omeniti velja še visokošolski učbenik Primerjalno glasoslovje slovanskih jezikov: od praslovanščine do posameznih slovanskih jezikov.

V zadnjih letih je nase še posebej opozoril z interpretacijo števnikov, ki so bili nedavno odkriti v t. i. Heiligenkreuškem rokopisu iz druge polovice 12. stoletja, s čimer je potrdil, da gre za zgodnjo slovenščino. 

Nagrada srebrni znak ZRC SAZU – dr. Maruša Goluža

Naslov doktorske disertacije, ki jo je zagovarjala lani, je Konflikti pri umeščanju prometne infrastrukture v prostor v Sloveniji. V njej je opozorila na pomen povezovanja geografije, prostorskega načrtovanja, sociologije in upravnopravnih ved, obenem pa izpostavila izrazito geografski pogled, ki je za razumevanje konfliktnosti v prostoru osrednjega pomena.

Ker so konflikti sestavni del prostorskega načrtovanja v Sloveniji in ker v določenih primerih celo zavirajo trajnostni prostorski razvoj, je Maruša skušala ugotoviti, kako se je temu mogoče izogniti in doseči večjo legitimnost načrtovalskih rešitev. Ob predstavitvi tipologije konfliktov in njihovega reševanja je slovenske primere iz prakse primerjala s tistimi iz drugih delov sveta. Pri tem je izhajala iz umeščanja avtocestnega odseka v Trebnjem in hitre ceste med Šentrupertom in Velenjem. V študiji problematike reševanja konfliktov pri prostorske načrtovanju je med drugim izpostavila šibko kulturo participativnega odločanja v Sloveniji.

Zaslužni raziskovalec ZRC SAZU – dr. Andrej Mihevc

Kot raziskovalec Inštituta za raziskovanje krasa se je prof. dr. Andrej Mihevc ukvarjal s celo paleto raziskovalnih vprašanj krasoslovja. Predvsem ga zanima morfologija in speleogeneza krasa, deloval pa je tudi na področju hidrologije, jamske klime, datacij sedimentov in rabe jam. Pri tem je stavil na spoznanja različnih disciplin – od geografije, geologije, paleontologije, arheologije, zgodovine do biologije, kar so vsako leto znova spoznavali tudi vsakokratni udeleženke in udeleženci Mednarodne krasoslovne šole.

V okviru slednje je pripomogel k temu, da je sedež Mednarodne speleološke zveze prav na Inštitutu za raziskovanje krasa v Postojni.

V svojem življenjskem delu, ki ga je posvetil Škocjanskim jamam in v okviru katerega je ugotavljal razvoj jamskega sistema ter denudacijo kraškega površja, je Mihevc opozoril tudi na razgibano dinamiko raztapljanja apnenca in v krasoslovje vpeljal pojem brezstrope jame. 

Poleg tega je zaslužen še za nekaj pomembnih odkritij: v Beli krajini je odkril črnega močerila, v jami Bestažovca neolitske jamske poslikave, v černotiškem kamnolomu najstarejšo fosilno jamsko žival marifugijo ter permafrost na Trnovskem gozdu.   

V zadnjih letih je pomagal pri vzpostavitvi muzejske zbirke o krasu, kot vrhunski jamar pa prispeval tudi k razjasnjevanju slovenske polpretekle zgodovine.

Zaslužni raziskovalec ZRC SAZU – dddr. Andrej Pleterski

Prof. dddr. Andrej Pleterski je upokojeni znanstveni svetnik Inštituta za arheologijo. Pri svojem delu se osredotoča na raziskovanje kulturnih pojavov in procesov v zgodnjem srednjem veku na ozemlju Slovenije in v širšem prostoru vzhodnih Alp ter na vlogo zgodnjih Slovanov v evropskem prostoru.

Je avtor odmevnih monografij o materialni kulturi. V njih se je posvetil največjemu bajuvarskemu grobišču Altenerding, zgodnjesrednjeveški naselbini na blejski Pristavi, ogromnemu grobišču Župna cerkev v Kranju, kronološkim sistemom, bivanjski kulturi in življenjskemu prostoru nasploh. Pri tem je prostor obravnaval kot artefakt in ideogram starega verovanjskega sistema.

Na največji odmev pa je naletelo njegovo delovanje pri oblikovanju novega raziskovalnega področja z enigmatičnim poimenovanjem kulturni genom, ki ga sam opredeljuje kot »skupek spoznanj o delovanju sveta in iz njih izpeljanih pravil, ki urejajo življenje posameznika in skupnosti«.

Za konec velja omeniti tudi njegovo dolgoletno uredniško delo pri reviji Studia mythologica Slavica. Andrej Pleterski se je med študenti uveljavil kot izjemen mentor in nepopustljiv podpornik raziskovalcev na začetku kariere. Poleg tega je vnet zagovornik odprte znanosti in izjemno priljubljen univerzitetni predavatelj.

Nagrada modri znak ZRC SAZU – Tanja Pavčič

Tanjo Pavčič zaznamuje izjemna sposobnost za reševanje strokovnih izzivov, zato ne preseneča, da je prav ona v Raziskovalni pisarni ZRC uspešno zasnovala delovne procese za administrativno spremljanje mednarodnih projektov. Poleg tega je pomembno prispevala k oblikovanju skupine zanesljivih sodelavk, zaradi česar si Raziskovalne pisarne brez nje skoraj ne znamo predstavljati. 

Tanja Pavčič zna ohrani mir tudi, ko se obveznosti zgostijo in so časovni pritiski izjemni. Vedno najde ustrezno organizacijsko rešitev ali smiselno pojasnilo, zato se v očeh domačih in tujih projektnih partnerjev krepi zaupanje v ZRC SAZU in njegovo Raziskovalno pisarno. V zadnjih dveh letih je postala nepogrešljiva tudi pri razvijanju in preizkušanju programa za projektno vodenje. Predlagala je že številne novosti, ki so zmanjšale ročno vodenje zahtevne administracije ter izboljšale povezljivost med projektnimi evidencami.

Dejstvo, da jo je za nagrado predlagalo več organizacijskih enot, priča o tem, kako nepogrešljiva je za celotno ustanovo.

Nagrada modri znak ZRC SAZU – mag. Matej Ažman

Mag. Matej Ažman že dobri dve desetletji opravlja funkcijo tajnika Filozofskega inštituta, kar dela predano. Poleg natančnosti, zanesljivosti in upoštevanja rokov pa ga odlikujeta tudi požrtvovalnost in pripravljenost, da je kolegom in kolegicam za pomoč na voljo tudi zunaj delovnega časa, kar nikakor ni samoumevno, zagotovo pa priča o zmožnosti prilagajanja strukturno nenapovedljivemu značaju raziskovalnega dela, ki se občasno izmakne gotovemu terminskemu načrtovanju. 

Poleg tega Matej Ažman pomaga pri prijavah raziskovalnih projektov in administrativnem vodenju programa, organizaciji dogodkov, vodenju knjižnice in urejanju spletne strani Filozofskega inštituta. Še posebej kaže izpostaviti njegov prispevek pri urejanju Letopisa ZRC SAZU, ki ga je skupaj z Barbaro Svetina urejal več kot deset let.