Nagrada zlati znak ZRC SAZU

Na Geografskem inštituta Antona Melika, kjer je dr. Matej Gabrovec zaposlen od sredine osemdesetih let, se ukvarja pretežno z geografijo prometa, s poudarkom na javnem potniškem prometu. Njegovo izjemno poznavanje problematike mu v povezavi z uporabo geografskih modelov in geografskih informacijskih sistemov (GIS) omogoča, da so njegovi predlogi vedno korak pred časom. Pomen javnega prometa za višjo kakovost življenja je tako poudarjal že dolgo, preden so se pojavile zahteve po zmanjševanju ogljičnih izpustov.

Pomemben je tudi njegov prispevek pri raziskavah spreminjanja rabe in pokrovnosti zemljišč. Vzpostavil je podatkovno zbirko rabe zemljišč v Sloveniji skozi različna zgodovinska obdobja, ki je edinstvena na svetovni ravni.

Pri najdlje trajajočem slovenskem raziskovalnem projektu, spremljanju Triglavskega ledenika in Ledenika pod Skuto, so po njegovi zaslugi uvedli nove znanstvene metode, recimo analizo z georadarjem. Prvi doslej je preučeval pomen osončenosti za stanje ledenika in za celotno slovensko ozemlje. Te raziskave so izjemna podlaga za možnost razvoja sončnih elektrarn.

Matej Gabrovec deluje tudi v regionalni geografiji, kjer gre poudariti njegov prispevek na področju zemljepisnih imen.

Je aktiven v številnih stanovskih združenjih, nosilec številnih aplikativnih in tržnih projektov, deluje kot mentor mladim raziskovalcem. Nasploh velja opozoriti na njegovo izjemno zavzetost za posredovanje znanja mlajšim kolegom in širši javnosti, pa tudi sodelovanje in povezovanje z drugimi strokami.

Nagrada srebrni znak ZRC SAZU

Delo prejemnika srebrnega znaka, dr. Jureta Tičarja, je osredotočeno na geomorfologijo krasa, ukvarja pa se tudi z varstvom narave in geomorfološke dediščine. V doktorskem delu se je posvetil onesnaženosti kraških jam, ki so bile in so žal še vedno pogosto zlorabljene za odlaganje odpadkov. V spreminjajočih se podnebnih in geografskih razmerah pa so smeti v jamah vse večje breme za kraške vodonosnike, ki so v kraških pokrajinah edini vir pitne vode.

Cilj njegove raziskave je bil ugotoviti stopnjo onesnaženosti jam v Sloveniji. Pri tem je razvil inovativno metodo, ki kot prva na svetu opredeljuje in raziskuje onesnaženost jam ter raziskuje statistično povezanost med onesnaženostjo ter najpomembnejšimi vplivnimi prostorskimi in geografskimi dejavniki. Raziskava ima tudi aplikativni pomen, iz nje sta z opiranjem na analizo velikega podatkovja in strojnim učenjem namreč izšla model za napovedovanje onesnaženosti jam ter model za prednostno sanacijo.

Jure Tičar izkušnje bogati z raziskovalnim delom na področju jamarstva in je tudi reševalec iz jam. Ponaša se z vrhunskim speleološkim dosežkom, odkritjem jame z globino več kot tisoč metrov – Skalarjevega brezna na Kaninskih podih. Njegovo delo odlikujeta visoka znanstvena usposobljenost in inovativnost.

Nagrada modri znak ZRC SAZU

Alenka Porenta vse od nastopa službe na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, kjer več kot četrt stoletja upravlja drugo največjo knjižnico na ZRC SAZU, svoje delo opravlja vestno, natančno in strokovno. V času koronakrize se je posvetila tematski prenovi celotne knjižnice. Kot članica uredniškega odbora slovarskega portala Fran skrbi za vsebino kolofonov in pravilno umestitev drugih spremnih besedil vseh slovarjev in zbirk. Njeno delo je zahtevno tako vsebinsko kot organizacijsko.

Alenka Porenta soustvarja zunanjo podobo inštituta, saj pripravlja gradiva za plakate, zgibanke in druge promocijske materiale. V letu 2021 je v okviru portala Fran kot sourednica sodelovala pri vzpostavitvi spletne strani Knjige, prek katere uporabniki lahko dostopajo do vseh knjižnih publikacij Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.

V svojem delovnem okolju Alenka Porenta igra nepogrešljivo povezovalno vlogo. Prav ona je tista, ki slehernega mladega raziskovalca ali raziskovalko seznani z delovanjem inštituta. Marsikdaj tudi zgladi kakšen zaplet pri medsebojnih odnosih ter tako pri sodelavcih krepi občutek za širšo sliko. Odlikujejo jo izjemna skrb za sodelavce ter velika predanost in pripadnost inštitutu.

Nagrada modri znak ZRC SAZU

Miha Peče je na ZRC SAZU zaposlen od leta 2001 kot strokovni sodelavec v Avdiovizualnem laboratoriju Inštituta za slovensko narodopisje, ki ga zadnje desetletje tudi vodi. Toda njegovo strokovno-tehnično in raziskovalno delo v več smereh sega onkraj okvira inštituta ter ga je mogoče razumeti kot dragocen prispevek za celotno znanstveno ustanovo.

Od vsega začetka je vključen v organizacijo in izvedbo Poletne šole vizualne etnografije, ki jo zdaj tudi vodi. Ravno tako je začetno sodelovanje preraslo v vodenje bienalnega festivala Dnevi etnografskega filma, ki mu ga je s selitvijo na splet uspelo izpeljati tudi v času pandemije. S festivalom ZRC SAZU postavlja na svetovni zemljevid vizualne antropologije in vizualne produkcije v humanistiki.

Poleg tega, da je izvrsten mentor mladim, je tudi sam avtor več etnografskih filmov: Kravji bal: Ukanc, Žaga venecijanka v Iški, Borovo gostüvanje v Predanovcih, V Lazu ...

V zadnjih letih se skladno z izhodišči digitalne humanistike in načeli odprte znanosti poglablja v razvoj učinkovitih orodij za posamične in integrirane zbirke raziskovalnih podatkov. Pod njegovim vodstvom nastaja repozitorij Arzenal II.

Poleg izjemne delavnosti, širokih pogledov in obvladovanja veščin, ki so raziskovalcem pogosto neznane, ga odlikujejo vestnost, natančnost in poglobljenost, odgovornost do dela ter izjemna odprtost, kolegialnost in spoštljivost do ljudi, s katerimi dela.