Razumeti pomeni biti svoboden.
(Baruch Spinoza)
Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU / več kakor 70 let / (1947–) 1951–2021 (–2022)
Z LJUDMI O LJUDEH
Na začetku Levstikovega Martina Krpana (1858) je zapisano: »Močilar mi je časi kaj razkladal od nekdanjih časov, kako so ljudje živeli in kako so imeli to in to reč med sabo.« Danes etnologi, folkloristi in kulturni antropologi v Inštitutu za slovensko narodopisje raziskujemo, kako so ljudje živeli, živijo in kako bodo morda živeli v prihodnje in imeli to in to reč med sabo in s svetom.
Začetki inštituta segajo v leto 1947, ko je bila pri Akademiji znanosti in umetnosti ustanovljena Komisija za slovensko narodopisje. Iz nje je leta 1951 nastal inštitut, ki ohranja izvirno ime, a se ukvarja z vedno novimi raziskovalnimi vprašanji. S predhodniki nas veže temeljno raziskovanje – takrat ljudske, tradicijske kulture, danes pa dediščine in kulture vsakdanjika. Sprašujemo se o človekovem delovanju in sobivanju, pojasnjujemo, zakaj kuhamo, praznujemo, pripovedujemo, kaj verjamemo…
Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU – 50 let
Začetki Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU segajo v leto 1947, ko je France Stele pri Inštitutu za zgodovino Slovenske akademije znanosti in umetnosti ustanovil Sekcijo za zgodovino umetnosti in s tem tlakoval pot razvoju osrednje znanstvenoraziskovalne inštitucije s področja umetnostne zgodovine v slovenskem prostoru. 28. novembra 1972 se je s sklepom predsedstva Slovenske akademije znanosti in umetnosti sekcija preoblikovala v samostojni umetnostnozgodovinski inštitut, ki se je 20. marca 1975 poimenoval po Francetu Steletu. Danes mednarodno uveljavljeni inštitut že od ustanovitve dalje povezuje vodilne raziskovalke in raziskovalce umetnostne zgodovine v slovenskem prostoru, ki vsebinsko pokrivajo vse umetnostne zvrsti, od arhitekture, kiparstva in slikarstva do urbanizma in fotografije, posegajo pa tudi na področja, kot so provenienca, zgodovina stroke in spomeniškovarstvena vprašanja, v ospredju zanimanja pa so tudi doslej spregledani umetnostni pojavi ter slabo ali še neraziskane tematike.