Nagrada zlati znak ZRC

Dr. Žiga Kokalj je na Inštitutu za antropološke in prostorske študije zaposlen od leta 2004, zadnjih osem let pa delno tudi na Centru odličnosti Vesolje, znanost in tehnologije. Pri obeh je vodja oddelka za daljinsko zaznavanje.

Področje njegovega dela je zelo široko. Ukvarja se z obdelavo optičnih satelitskih posnetkov in podatkov aerolaserskega skeniranja, s spletno kartografijo, prostorskimi analizami in modeliranjem naravnih procesov, zlasti z vidika vpliva delovanja človeka na okolje. Še zlasti ga zanimajo varovanje naravne in kulturne dediščine ter preučevanje preteklih kulturnih pokrajin. Posebno pozornost namenja izboljševanju in ovrednotenju postopkov obdelave, prikaza in klasifikacije podatkov zračnega laserskega skeniranja za določevanje naravnih in antropogenih mikroreliefnih oblik.

Dr. Kokalj je član raziskovalne skupine za letalsko arheologijo, Mednarodne zveze predzgodovinskih zgodovinskih ved, Evropske zveza geoznanosti. Sodeloval je tudi v prvem slovensko-francoskem pridruženem evropskem laboratoriju ModeLTER, ki povezuje ZRC SAZU in francoski CNRS. V soavtorstvu je pripravil tri razstave o uporabi tehnologij opazovanja Zemlje v arheologiji.

Redno ali občasno predava na Univerzi v Ljubljani, Univerzi na Primorskem, Univerzi v Novi Gorici in Univerzi v Sarajevu, sodeluje pa tudi v evropskem programu ERASMUS Intensive Programme.

Med svojimi kolegicami in kolegi je še posebej znan po svoji sposobnosti za prepoznavanje ključnih razhajanj med najnovejšimi metodološkimi postopki ter potrebami uporabnikov. Tu je pokazal izjemen posluh za arheološko stroko. Zasnoval je orodje Relief Visualization Toolbox, ki je skupaj z navodili za uporabo prosto dostopno in se je široko uveljavilo med arheologi, geografi, geomorfologi, glaciologi in kartografi.    

Nagrada srebrni znak ZRC

Dr. Luka Repanšek je diplomiral iz indoevropeistike in angleškega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Pozornost je pritegnil že z diplomskima deloma, v katerih se je ukvarjal z laringalno teorijo in s problemom severnomorske germanščine. Za slednje delo s področja primerjalnega germanskega jezikoslovja je leta 2011 prejel Univerzitetno Prešernovo nagrado. Kot štipendist Sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije je magistrski študij keltistike zaključil na Oddelku za valižanščino Univerze v Aberystwythu. Leta 2012 se je kot mladi raziskovalec zaposlil na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša in leta 2015 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Keltski prežitki v slovenski toponimiji: prispevek k metodologiji preučevanja. Zanjo je istega leta prejel prvo nagrado mednarodnega združenja za indoevropsko primerjalno jezikoslovje Indogermanische Gesellschaft. Razprava je lani v obliki znanstvene monografije izšla pri Založbi ZRC. Od jeseni 2015 je kot docent za indoevropsko primerjalno jezikoslovje zaposlen na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete. Poleg splošnim vprašanjem indoevropske primerjalne slovnice se posveča historični slovnici starih indo-iranskih, germanskih in keltskih jezikov ter reliktno izpričanim oziroma onomastičnim indoevropskim jezikom.

Razprava o keltskih prežitkih v slovenski toponimiji je pionirska in temeljna znanstvena raziskava o kvantitativnih in kvalitativnih lastnostih keltskega jezikovnega elementa kot soustvarjalca onomastične pokrajine jugovzhodnega alpskega prostora. Z eksaktnim metodološkim aparatom in rigorozno argumentacijo, značilno za zgodovinsko primerjalno jezikoslovje, si zadaja stratifikacijo jezikovnih plasti, ki so kot svojo jezikovno dediščino tu zapustile zemljepisna imena. Razprava prinaša mnogo novih etimoloških predlogov za v jezikoslovni literaturi že obravnavano in novo pomembno lastnoimensko gradivo. Keltski delež oceni za relativno skromen, kar je v povezavi zlasti s sekundarnostjo prisotnosti tega idioma na preučevanem arealu. Metodološki koncept razprave bo v prihodnje lahko služil kot model za vsakršno tovrstno diahrono onomastično raziskovanje.    

Nagrada častni član ZRC SAZU

Akademik in zaslužni profesor Univerze v Liverpoolu v pokoju, prof. Michael Talbot, že več kot dvajset let sodeluje z Muzikološkim inštitutom. Njegov prispevek k rasti, predvsem pa k mednarodnemu ugledu inštituta je izjemno dragocen.

Po zagovoru doktorata leta 1968 na Univerzi v  Cambridgeu se je profesor Talbot razvil v največjega svetovnega strokovnjaka za glasbo in glasbeno zgodovino poznega 17. stoletja in prve polovice 18. stoletja. V širšem svetu je znan predvsem po svojih monografskih delih o beneških skladateljih Antoniu Vivaldiju in Tomasu Albinoniju.

Kot prodoren mislec in analitik se je v svojih objavljenih knjigah lotil tudi manj znanih, a zanimivih in kvalitetnih skladateljev, ki so delovali v Angliji v času srednjega in poznega baroka. Njegova dela izhajajo pri najuglednejših založbah, kot so Oxford University Press, Ashgate in Clarendon. Je član uredniških odborov Kraljevega glasbenega združenja in Vivaldijeve fundacije. Za svoje zasluge doma v Veliki Britaniji in v Italiji je bil tudi večkrat odlikovan, na primer z medaljo za zasluge pri Britanski akademiji leta 1999, že leta 1980 pa je prejel red viteza Republike Italije. Je zunanji član beneške akademije Ateneo Veneto.

Svoje izjemno znanje že več kot dvajset let deli tudi z generacijami muzikologov na Muzikološkem inštitutu. Knjižnica Muzikološkega inštituta je od njega dobila v dar vrsto publikacij. V prihodnje pa bo hranila tudi njegovo celotno zasebno knjižnico.    

Naziv zaslužni raziskovalec ZRC SAZU

Dr. Marjan Drnovšek je bil skoraj tri desetletja gonilna sila temeljnih raziskav na področju slovenskega izseljenstva in soustanovitelj Inštituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU.

S svojimi raziskavami je razkril razsežnosti in pravi pomen migracijske problematike v slovenski zgodovini. Z obrobja zanimanj jo je premaknil na ustrezno mesto v okviru slovenskega zgodovinopisja.

Znanstveno delo Marjana Drnovška se osredotoča na obdobje 19. in 20. stoletja, posebej velja izpostaviti njegovih sedem znanstvenih monografij. Na začetku devetdesetih let 20. stoletja je s knjigo Pot slovenskih izseljencev na tuje poskrbel za prvi celoviti zgodovinski oris slovenskega izseljevanja. Sledili sta odmevni monografiji Usodna privlačnost Amerike in Izseljevanje, rak-rana slovenskega naroda, ki se uvrščata v vrh njegove znanstvene produkcije. V prvi je prikazal obdobje najbolj množičnega izseljevanja s slovenskega etničnega prostora v desetletjih pred prvo svetovno vojno. To je bil čas, ko so se ljudje podajali v »obljubljeno deželo« – Ameriko. Druga je posvečena odzivom, ki so spremljali pojav množičnega izseljevanja Slovencev v tujino in skrbem, ki so se v zvezi s tem porajale.

Poleg tega je dr. Drnovšek problematiko migracij in slovenskega izseljenstva znal približati široki publiki. Po eni strani s poljudnimi prispevki v medijih in razstavami, po drugi z nastopi v srednjih in osnovnih šolah. Izjemno pomembno je njegovo uredniško delo pri inštitutski reviji Dve domovini / Two Homelands: Razprave o izseljenstvu / Migration Studies, ki tudi po njegovi zaslugi velja za eno najboljših družboslovnih revij v Sloveniji in širši regiji.    

Nagrada modri znak ZRC

Peter Pehani je sodelavec Inštituta za antropološke in prostorske študije že od leta 2003. Univerzitetni diplomirani inženir fizike vseskozi deluje v Oddelku za daljinsko zaznavanje, občasno pa pomaga tudi sodelavcem in sodelavkam na drugih inštitutih. Na Inštitutu za arheologijo je pomagal pri pripravi spletnega atlasa za arheološki kataster Slovenije, Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša je priskočil na pomoč s tehnično podporo za Slovenski lingvistični atlas ter pri prenovi Karte slovenskih narečij. Poleg tega je pripravljal kartografske izdelke tudi za Glasbenonarodopisni inštitut.

Med pomembnejšimi dosežki Petra Pehanija kaže omeniti postavitev spletne karte ZRC SAZU, oblikovanje orodij za obdelavo satelitskih posnetkov (ArcGIS, ENVI, Erdas) ter programiranje algoritmov za avtomatsko obdelavo satelitskih posnetkov.

Izjemnega pomena je njegov prispevek k razvoju procesne verige za obdelavo satelitskih podatkov STORM. Posebej pa velja izpostaviti tudi njegovo vestno skrbništvo in redno nadgradnjo omenjene procesne verige, ki se uporablja ob vsaki strokovni analizi ali interpretaciji satelitskih posnetkov v skupini.